Life

SREČNA V SVOJI KOŽI // #inbedwithklara

By on July 24, 2017

Klara, hvala. 

Si oseba, ki s svojo pozitivno energijo človeka pripravi, da se zlahka počuti domače v tuji postelji. Oseba s čudovitimi idejami. Oseba, ki inspirira.

 

Tebi, ki bereš to objavo, pa iz srca priporočam, da prečekiraš Klarin profil – poln je čudovitih ljudi in njihovega pogleda na življenje.

@inbedwithklara –> Instagram

 

 

Kot otrok sem bila pač le srečna, ne glede na stanje mojih las in ali je bilo iz flekov na moji majici razvidno, kaj vse sem tisti dan pojedla; v puberteti pa sem se začela dobro zavedati obstoja ogledal in stvari so postale bolj ‘zakomplicirane’ – mogoče zato, ker sem se iz punčke spreminjala v žensko in ženske smo, roko na srce, komplicirana bitja (kar sama pravzaprav rada vzamem kot kompliment).

 

Ko sem ušla ‘najhujšemu’ obdobju svoje pubertete, sem šele res začela razmišljati, kaj pomeni biti srečen v svoji koži. Biti zadovoljen s svojo postavo in s samim seboj nasploh. Spoznala sem, da je prvi korak – ne primerjaj se z ostalimi. Vem, definitivno je to lažje reči kot izvesti. Zdi se kot kakšen recept za torto, ki ga najdeš na neki spletni strani – zgleda povsem logičen in enostaven, na koncu pa vseeno namesto rahlega čokoladnega biskvita, iz pečice pride nekaj, kar je na oko videti kot en kup trdega dreka.

 

Pa vseeno sem čez čas osvojila tudi to. Svoj fokus sem iz drugih preselila nase in takrat vse ostale ženske niso predstavljale več občutka grožnje ali zavisti, temveč enostavno občutek inspiracije in ponosa, da sem ženska. Socialnih omrežij ne jemljem več tako resno, ker vem, da je to prostor, kjer vsi izberemo svojo eno in najboljšo fotografijo izmed narejenih sto. Je prostor, kjer lahko vsak pokaže svojo kreativo pri izbiranju različnih efektov, s katerimi lahko feed izgleda kul in trendy, ter kotov, iz katerih rit izgleda natrenirana kot še nikoli.

 

Ko se nehaš primerjati z ostalimi 7,5 milijardami ljudmi na svetu, si tudi manj strog do sebe. Na tehtnico ne stopiš vsako jutro (nanjo kar popolnoma pozabiš); ko se zbudiš se ne bojiš pogledati v ogledalo; ko si zaželiš burgerja ali testenin ali krofa, to tudi poješ – nekaj od naštetega ali kar vse skupaj. S hrano se sama nikoli nisem omejevala, prevelik gurman sem za to. Jem, kar mi paše. Enkrat je to en velik krvav steak, drugič masten cheeseburger, tretjič testenine s tono sira, četrtič sveža solata, petič ena dobra in zdrava bovla granole in sadja. Tako je tudi s telovadbo. Pride obdobje, ko je vse kar si želim le plesati, noreti, teči in delati počepe, spet drugič le ležati pred televizijo, z nogami v zraku.

 

Tako, s časom, se začneš vedno bolj sprejemati. Sebe, svojo podobo. Nimaš občutka, da bi moral biti nekdo drug, nekdo boljši, nekdo lepši. Ceniš vsak hribček in udolbinico na svojem telesu, ker karkoli ti pred letom dni ni bilo všeč, se zdaj sploh ne zdi več tako grozno.

Kakršnokoli je, je moje telo. In v svojem telesu se počutim dobro. Zame je popolno, ker opravlja točno to, za kar ga rabim.

(mal citiram samo sebe iz nekaj objav nazaj – če me noben drug ne, se bom pa sama!)

 

Neja xx

 

 

 

TAG

LEAVE A COMMENT