Places

SOPARA IN VONJ PO POMARANČAH – VALENCIA!

By on September 13, 2016

Prejšnje leto ta čas sva z Jono sedem dni raziskovale plaže Zakynthosa. Takoj, ko sva prišli domov sva že razmišljali o najini naslednji skupni lokaciji. Želeli sva si nekaj drugačnega – raziskovanje mesta recimo – Valencia!

 

Sopara in vonj po pomarančah – to je Valencija… recimo. Prej je še nisem obiskala in zanimalo me je, na katero špansko mesto me bo spomnila. Pravijo, da je to tretje največje mesto Španije ”grša sestra” Barcelone in Madrida. Pa ni, vsaj v mojih očeh ne. Ima svoj utrip, svojo lepoto. Stavbe, ki segajo do rimskih in arabskih časov, gotski slog, elementi baroka in romanske arhitekture predstavljajo en del mesta, futuristično Mesto umetnosti in znanosti pa je druga plat, ki odseva moderno arhitekturo.

Dneve sva si splanirali precej sistematično.

Prvi dan je bil namenjen sami orijentaciji (ki je nimava). Sestavljen je bil predvsem iz obračanja zemljevida dol gor ter vriskanju: ”Glej Jona, v to trgovino morm tut” in ”Glej Jona, še en Starbucks”. Na glavo sva obrnili vse možne trge in naštudirali vse glavne ulice. Šele zvečer sva ugotovili, da imava hotel bližje kot sva si mislili in da sva tako zjutraj ob iskanju pekarne na ulici San Vicente Mártir namesto samo zavili levo, šli naravnost, desno, levo, dol gor in vse naokrog.

Naslednji dan sva si kupili kartici za metro in tako hitro potovali pod zemljo. Enkrat v Bioparc na en konec mesta, kjer sva imeli luštno ‘safari‘ izkušnjo. Drugič do Oceanografica na drug konec, kjer sva si ogledali predstavo delfinov in sto tisoče vrst rib (katerih še zdaj ne ločim). Tretjič do plaže, do katere sva prestopili še na tramvaj.

Ko sva imeli vse v malem prstu (we wish), sva si lahko stari del mesta ogledali še malo bolj v miru. La Plaza De Virgen, La Plaza De La Reina in vmesna bazilika Naše gospe – Iglesia Catedral-Basílica Metropolitana de la Asunción de Nuestra Señora de Valencia, severna železniška postaja – Estación del Norte, centralna tržnica – Mercado Central, vrata Serranos – Torres de Serranos, Borza svile – Lonja de la Seda in druga največja arena za bikoborbe v Španiji – La Plaza de Torros, ki je zraven prelepega trga – Plaza de Ayuntamiento.

Stopala so pekla in od vročine sva morali imeti redne postanke za najbolj ledene pijače v najbolj klimatiziranih lokalih (kar je tudi razlog, da medtem ko tole pišem kašljam in smrkam). To naju ni ustavilo pred šopingom. Nisva pretiravale. Tko je, če potuješ samo z ročno prtljago in te je potem strah, da boš strgal zadrgo na kovčku, ko sediš na njem in ga tlačiš skupaj, da ga lahko zapreš.

 

Valencija je lepa. Zelo lepa. In posebna. Tako kot moja Jona, brez katere tale ‘trip’ ne bi bil isti.

 

Neja xx

img_8101

img_8103

img_8102

img_8122

img_8125

img_8196

img_8205

img_8200

img_8214

img_8212

img_8209

img_8350

img_8417

img_8370

img_8411

img_8485

img_8618

img_8615

img_8591

img_1541

img_8684

img_8674

img_8636

img_8624

img_8876

img_8843

img_8922

img_9005

img_9006

 

 

 

 

TAG

LEAVE A COMMENT