Life

SAM DEJVA DEJVA DEJVA DEJVA IT…

By on September 29, 2016

Torek. 10 zjutraj. Midva na poti. Njegova leva roka na volanu, desna počiva na mojemu stegnu. Jaz ga s svojo božam po vratu in s prsti drsim čez njegove kodre. Na radiu nek stric poroča o vremenu; Ljubljana – 13 stopinj, v Kopru jih je že 20. Nasmehnem se in že mi postane malo vroče. Slečem svojo jeans jakno, sezujem espadrile in se razkomotim. Peljeva se proti Trstu. Pojeva.

V takih trenutkih se počutim malo drugače. Kot da nisem skoraj dvajset let star otrok, ki živi pri starših in (priznam) še vedno vse svoje ‘odrasle obveznosti‘ preklada na njih. Ob takih dnevih sem odrasla.

Prideva do centra in se spričkava zaradi parkinga. On se jezi name, ker mu prepozno povem, kje naj zavije desno in jaz nanj, ker ve, da orientacija ni moja vrlina pa se kdaj vseeno zanaša name. Parkirava in najprej narediva en krog. Usedeva se v luškan lokal na Aperol in limonado. Prijetno toplo je in včasih malo zapiha. Ena izmed stvari, zaradi katere naravnost obožujem Italijo je njihova postrežba vseh živih prigrizkov in čipsa, ki jih dobiš, če naročiš pijačo. S polnimi želočki odideva naprej, ferbcat po trgovinah.

Anže me fotografira, ko v svojih rožantih hlačah skačem naokrog in se nastavljam objektivu. Greva še na sladoled. Jaz kot po navadi pustim Anžetu, da dokonča še mojo. Greva nazaj. Proti avtu. Proti naši Ljubljani. Vesela, ker je bil lep dan. Ker sem bila sita, hrane in sonca – če se sonca sploh lahko nasitiš…

 

Neja xx

 

 

TAG
1 Comment
  1. Reply

    Anja Krneta

    October 24, 2016

    Wooow, ful lepo…lep stil pisanja & top blog! 👏🏼👏🏼😁

LEAVE A COMMENT