Life

POPOLNE NEPOPOLNOSTI

By on July 28, 2016

Zdi se, da celo življenje iščemo idelae. Ne vem, zakaj. Skozi leta enostavno ugotoviš, da popolnega ni. Če bi to obstajalo pa bi bilo neverjetno dolgočasno.

Pomislim na malo Nejko, ki je tekala po igrišču, jedla pesek in se igrala mamice in očije. Mala Nejka ni nikoli pomislila, da je grda. Niti ni razmišljala o stvareh, ki bi jih motile na njej. Všeč ji je bil njen obraz, njene roke, njen trup in noge. Potem se je vse to naenkrat spremenilo.

 

Svojo podobo v ogledalu sem začela bolj strogo ocenjevati. Tako kot vsako dekle, ki pride v puberteto. Nisi več mala punčka – zdaj imaš menstruacijo in mozolje. Začnejo se ti razvijati prsi, zatečene so in bolijo – zato ne moreš spati na trebuhu. Tudi vedno bolj poraščena si, moraš se brit. Zaradi britja imaš nadležne rdeče pikice. Tudi te bolijo. Vedno večkrat si zoprna in tečna in zlobna in vroče ti je in lačna si. Potiš se. To je prelepa beseda – ker ti ŠVICAŠ kot gradbinec, ki ti žvižga na poti domov iz šole. Malo se mogoče še zrediš. Všeč so ti fantje, a ti si sama sebi nisi več tako všeč. Všeč ti je prvi, drugi, tretji, četrti. Zmedena si. Zmedena in potrebna. Pa tako fino se je slišalo vse to – biti najstnica…

Minila so leta in zdaj pri (skoraj) dvajsetih, lahko rečem, da sem zagotovo iz tistega groznega obdobja, ko sem na sebi iskala stvari, ki mi niso bile všeč. ’Trkam na les’. Že nekaj let sem iz tega obdobja. Najhuje je bilo pri petnajstih. Takrat vse kar sem videla so bile slabe stvari. Celulit, prevelik nos, preširok obraz, prekratke noge, šlauf…

’’Če ti nekaj ni všeč, to spremeni. Če tega ne moreš spremenit pa to sprejmi.’’

V glavi mi odmevajo besede staršev.

In res. Začela sem teči in telovaditi. Tako sem iz seznama lahko črtala šlaufek in ’premočne’ noge. S tem je šlo tudi precej celulita, a prišle so strije. Kurc, tut joške so se mi zmanjšale. Moj pas je postal še bolj ozek in zdaj ne najdem nobenih hlač niti krila, ki bi mi bila prav brez pomoči šivilje.

Ampak nič zato, sebe sem začela sprejemati – tako kot sem. Podoba v ogledalu ni bila več tako grozna kot prej – čeprav ni bila ne vem kako spremenjena. Spremenjen je bil predvsem moj pogled nase, na svoje telo, na svoj obraz. Seznam je bil vedno krajši in nato ga ni bilo več. Začela sem iskati lastnosti, ki so mi bile všeč, v ospredje postavljati svoje talente in svoje pomanjkljivosti videti kot izzive.

 

V našem svetu vrednotimo ženske po tem, kako velike joške imajo in kako čvrsto ter okroglo rit. Moje telo mogoče ni tako kot vsa tista iz revij. Mogoče do tega manjka veliko ali pa spet ne. Kakršnokoli je, je moje telo. In v svojem telesu se počutim dobro. Zame je popolno, ker opravlja točno to, za kar ga rabim.

Ko si lep sam sebi, si lep tudi ostalim.

 

Neja xx

 

TAG

LEAVE A COMMENT