Life Places

OD NAUČENIH ‘ABC’ DO POSTAVLJANJA REKORDOV

By on February 21, 2017

Pozabila sem že, kako lahko se je bilo pred enim letom usesti za računalnik in preprosto pisati. O vsem. Preprosto je bilo zato, ker sem imela več trenutkov, ko mi ni bilo treba preveč razmišljati. O ničemer.

 

Čeprav je bil še kako pomemben čas, ko nisem imela niti ene ”resne” skrbi in sem si namesto, da bi v svojem planerju kljukala vse opravljene izpite ali dni, ko sem zaslužila 5 x 3,80 evra na uro, zastavljala svoje (meni ljubše) cilje kot recimo:

 

  • vsak dan bom spila vsaj liter vode,
  • jutri bom pogledala več epizod Friendsov kot danes,
  • novi blog post bo boljši od prejšnjega,
  • postavila bom rekord v najini igri – komu večkrat pride …

 

je bilo vseeno potrebno temu obdobju pavziranja narediti konec. Zato so malo najebale tudi zgoraj naštete zadeve – pred obdobjem faksa zame – prioritete. Na srečo bom vsaj vedno dobra v postavljanju rekordov, četudi te mesece večkrat dehidriram.

Zopet sem padla v množico predmetov, ki so tako splošni in vse prej kot zanimivi. Takšni, ki kar kričijo: ”Hej, tega nikoli ne boš rabila – če pa že boš, boš do takrat vse pozabila!” Padla sem v kupe nepotrebnih listov in zapiskov, neprebranih mailov in zakompleksanih profesorjev. Znašla sem se pred istim sranjem kot v srednji šoli; pred vprašanji, ki jih tako zelo sovražim, tistimi, ki imajo le en pravilni odgovor – pred ”ABC-ji” in zaprtimi vprašanji. Če kdo le postavi kakšno odprto vprašanje in ob tem zahteva ”tvoje lastno mnenje”, boš na izpitu definitivno padel, če odgovora ne napišeš točno po besedah profesorice. Padla sem v isto zavijanje z očmi kot 90% ostalih študentov, ki poslušajo ”spodbujajoče” izjave že diplomiranih pametnjakovičev, predvsem drugih nedružboslovnih smeri: ”Po temu faksu nisi nič, to je pa res krneki,” ali pa: ”Moja prijateljica je študirala isto in nikakor ne more dobiti službe,” in najboljše vprašanje: ”A si zihr, da te to veseli?”.

Jah kurc, nisem čist zihr. Nisem niti čist zihr, da vem, kaj točno študiram ali za kaj. Verjetno, da ne bom imela končane le gimnaziije, ker ljudi s peto stopnjo ne očaraš, četudi si bil na Gimnaziji Jožeta Plečnika odličnjak. Potem stopim nazaj, globoko vzdihnem in si mislim, da v življenju pravzaprav nikoli ne moreš bit 100% zihr, ko pride do takih vprašanj. Pocukrano ali ne – v svojih dvajsetih letih sem ugotovila, da je čar življenja prav v tem. V kratkoročnem tavanju v temi. Ker, če ne veš točno, kaj boš počel čez deset let, bolj garaš, in če veš, da obstaja 1% možnosti, da izgubiš osebo, ki ti pomeni cel svet, ljubiš močneje … in takrat ti tudi močneje pride.

 

Naj se oddaljim od vsega tega prihajanja in kakršnihkoli tem, ki se nanašajo na penis ali vagino. Jona mi je obljubila, da me po izpitnem pelje v Trst. To je bilo pred izpitom ekonomije in med mojo res močno menstruacijo (klinc, pa sem spet pri tekočinah, ki tečejo iz tam spodaj) – zdaj si lahko predstavljaš moj žalosten obraz, poln stresnih mazoljev, zakopan v poglavja makroekonomije, ki so ga zakrivali mastni lasje in ga podpirale roke, ko sem se namesto učenja vseeno odločila za še en del Razočaranih gospodinj.

Pa sva šle. Ne vem zakaj, ampak Aperol Spritz je vedno boljši v Italiji in v spremstvu čipsa in oliv.

 

Neja xx

 

 

// Pulover – ZARA // Kratke hlače – Bershka // Torbica – Karl Lagerfeld //

 

 

 

 

TAG

LEAVE A COMMENT