Fashion Food Life Places

¡LA VIDA ES CHULA!

By on June 2, 2016

Četrtek je, sedim na klopi pred Piškovo hišo. Skušam se skoncentrirat. Ne gre. Anže zraven mene v steno nabija nogometno žogo, njegov oči z neko (zelo glasno) napravo čisti delce njihovega novega asfalta. Na vsake toliko časa se hrup naprave ustavi. Takrat ga zaslišim, kako nekajkrat globoko zavzdihne in potem spet nadaljuje…

Pogledam Anžeta, zdaj ne brca žoge več v steno, temveč žonglira – ni pa to nič manj moteče. Uroš še vedno čisti. Anže neha in se usede zraven mene. Zaveže si vezalke in me ob tem z velikim nasmeškom gleda. Ve, da rabim popolno tišino. Ve, da sem teden dni pred menstruacijo. Malce tečna. Rabim cukr, oni ga doma nimajo. Oblačno je, kar prav tako vpliva na moje počutje.

Žoga gre proti meni. Ustavim jo, preden me zadane v nogo. Anžeta grdo pogledam in mu jo brcnem nazaj. Začneva se smejat in se zavem, da mi prav nič ne manjka. Hrup me ne moti več, zaprem oči in si zamislim, da sva spet v Barceloni.

 

Luškani so bili vsi najini dnevi, ki sva jih preživela na španskem soncu. Malce naporni, a luškani. Oba sva tam že bila, ampak sva se odločila, da vseeno obiščeva nekatere najbolj znane stvari tudi skupaj. Park Güell, Sagrada Famillia, Camp Nou, Estadi Olímpic Lluís Companys, Gothic Quarter in Montjuïc. Vsak dan sva se sprehajala po La Rambli in različnih okoliških uličicah. Zjutraj sem si rada privoščila smoothie na njihovem marketu La Boqueria – Mercat de Sant Josep de la Boqueria, popoldne kakšen dober burger in tapase in zvečer paello in churrose!

 

Čas sva si vedno razporedila tako, da nama je ostala kakšna urica ali dve za poležavanje na plaži. Ker sva bila letos z najinim ’’ta glavnim’’ dopustom precej zgodnja, sva imela srečo in tam ni bilo toliko ljudi, da bi se počutila kot dve sardelici. Vedno se bom rada vrnila na Barceloneto. Vroč pesek, mrzlo morje, žgoče sonce in prijeten vetrc. Seveda ne smem pozabit na vse tiste prijazne gospode, ki se oblečeni šetkajo po plaži in prodajajo koktejle, pivo in čips. Pa tudi tisti so, ki prodajajo dekce za na plažo – eno je kupil Anže. Nikoli ne bom pozabila, kako ponosno je prišel do mene, ko se je ’’scenku’’ s prodajalcem.

 

Dnevi so minili hitro. Hitro je prišel četrtek, dan koncerta Coldplaya. Anže me je presenetil in kupil karte, ker ve, da so moji najljubši. Fajn sem se zjokala. Takrat, ko sem zvedla pa ene parkrat med koncertom tudi… Še ena stvar, ki sem jo prečrtala s svojega bucket lista.

 

Barcelono sem zdaj doživela malce drugače kot pred štirimi leti in še enkrat prej. Vedno smo jo s starši uspeli obiskat le na križarjenjih – torej smo bili tam le kakšen dan in šli naprej, kar zagotovo ni dovolj, da okusiš tisto drugo plat – tisto laid-back atmosfero Barce.

 

Naj se tisto pravo poletje začne tudi pri nas!

Adios amigos!

 

 

Neja xx

TAG

LEAVE A COMMENT