Life Places

KURJA POLT, PETJE IN SKAKANJE

By on September 4, 2016

Ne spomnim se časa, ko glasba ne bi bila del mojega življenja. Od tistih otroških pesmic do Tokio Hotela v nerodni začetni fazi pubertete do vsega možnega zdaj. Nikoli nisem poslušala le ene zvrsti. Verjetno je to še ena stvar, za katero lahko okrivim svoje starše, se jim zahvalim v bistvu.

Mami je v avtu vedno iskala postaje, kjer bi lahko prepevali U2-jevci ali Coldplay. Midve sva peli in tati je žvižgal. Ko se je naveličal žvižganja, me je prosil, naj mu najdem kakšne rap komade. In potem je z največjim veseljem migal z glavo, naprej, nazaj in jaz z njim… Nikoli ni rekel rap. Vedno je spraševal po komadih ’’kjer govorijo’’ ali celo ’’kjer črnci govorijo’’. Velikokrat me je spraševal, če ima 50 Cent kakšnega novega. Še danes na vsake toliko časa teži, da mu njegovo zvonenje na telefonu ni več všeč – naj mu naložim kakšnega drugega.

 

Torej, moj okus je bil vedno raznovrsten. Hip-hop, RnB, alternativa, rock, tropical house, pop, trap. Od Kings of Leon in The 1975 proti Beyonce in Rihanni do Drake-a, A$AP Rocky-a in Tory Lanez-a.

Vse je odvisno od razpoloženja. Včasih si želim kakšnih res žalostnih, včasih se počutim res seksi in si zavrtim kakšno z ’feeling myselfvibe-om in včasih se želim enostavno le zabavati in poslušam vse tiste izvajalce, s katerimi nimam niti ene skupne točke v življenju pa se vseeno takrat odklopim in pojem o drogah in kurbah.

 

Tako pridem do skupine, ki je bila del mene odkar pomnim. Od prvega EP-ja, ki je izšel malo po mojem rojstvu do tega (skoraj) letošnjega albuma. Hvala Coldplay. Ti so bili med mojimi top go-to artisti, ki sem si jih želela videt. Težko sem si predstavljala, da bo prišlo do tega. Ne zato, ker bi bilo tako nedosegljivo, temveč si človek nikoli ne vzame časa, se organizira in gre. Čas hitro beži in tudi ko sem pomislila na to, so kot bi mignil končali s turnejo.

 

Potem pa me je presenetil. Dva dni preden sva odletela proti Barceloni, mi je povedal. Dve karti, Coldplay, četrtek, Estadi Olímpic Lluís Companys. To je bilo eno najlepših Anžetovih presenečenj. Mal sem zajokala, takrat, na koncertu, po koncertu…

 

Težko je obrazložit, kako je. To moraš izkusit. Masa ljudi, ki se zduži in poje v eno, Xylobands, ki poskrbijo za raznobarvne lučke, neverjeten ognjemet skozi celoten koncert, baloni, konfeti in Chris Martin, ki skače po odru in govori zelo polomljeno, a simpatično španščino.

 

Neja xx

TAG

LEAVE A COMMENT